30.09.2013
Po malo daljšem spanju smo po zajtrku odšli od hotela blizu oddaljenemu muzeju na prostem, imenovanem Hida no Sato ali Hida Folk Village. Tukaj so postavljene hiše, ki so bile nekoč tradicionalne za to območje v obdobju med 1603 in 1867. Muzej je te hiše prenesel iz različnih koncev okolice na en prostor in poskrbel, da so se te hiše ohranile. Tako je v muzeju predstavljena nekakšna majhna vas, v kateri so vidne hiša gospodarja, drvarnice, skladišča in gassho-zukuri kmečke hiše. Te mogočne kmečke hiše imajo ime po njihovi strmi slamnati strehi, ki predstavlja par sklenjenih rok v molitvi (gassho).
V tradicionalnih delovskih oblekah
Slamnata streha kmečke hiše
Ognjišče v kmečki hiši, kjer je bilo pomembno, kje je kdo sedel
Pogled na okolico iz bližnjega hriba nad vasjo, kjer je nekoč bil grad Matsukura
29.09.2013
Kyoto je na Japonskem in med turisti znana in
priljubljena točka zaradi tisoče budističnih templjev, svetišč, vrtov,
cesarskih palač in tradicionalnih lesenih hišk. Mogoče bi nam bil bolj
všeč, če bi ga obiskali na začetku našega potovanja, tako smo pa že prej
videli palače, templje in svetišča. Tu smo tako prvič videli bambusov
gozd in torii vrata.
Ob 10. uri smo že bili na Shinkansnu na poti v
Takayamo, vmes smo presedli še na lokalni vlak. Bližje Takayami smo
bili, bolj so se prikazovali hribi. Takayama je mesto v japonskih alpah.
Sem smo prispeli okoli 13 ure.
Po nastanitvi v hostlu smo odkorakali v center. Tukaj je bilo zelo lepo, pa tudi veliko turistov ni bilo.
Na
sploh vsak dan zeloooo veliko hodimo, danes tudi ni bila izjema. Dan
prej je npr. Maja imela rekordno število korakov na korakometru, 32000!
Danes
smo jedli v McDonaldsu. Za Japonce sva s Tomosanom atrakcija, ker sva
visoka. Bolj je atrakcija po višini on, jaz pa, ker sem blond. Čisto
lahko bi se bilo navaditi na zvezdniško življenje.
Prav tako smo okupirali salon Nissana in sedeli v vsakem avtu. Vsem pa je bil všeč beli X-Trail.
28.09.2013
Prva današnja atrakcija je bil bambusov gozd, ki se nahaja v zahodnem okraju Kyota, poimenovanem
Arashiyama. Stati v tem gozdu je nekaj neverjetnega, saj te vse naokoli obdaja zelo visok bambus.
Po
sprehodu čez gozd, smo se sprehodili tudi ob reki Ōi do mesta, kmalu
zatem pa odšli proti Zlatemu Paviljonu. Tempelj ni bil nič posebnega,
saj smo tekom potovanja videli že veliko templjev, ta se pa je
razlikoval samo po zlati barvi. Preveč je bilo ljudi,turistov in vseje
izgledalo kot na kakšnem tovarniškem tekočem traku.
Ob povratku
na glavno postajo v Kyotu smo vstopili še v Pachinko igralnico, kjer
ljudje igrajo na različnih slot aparatih in igricah. Glas ropotanja
mašin in glasba iger je preveč za normalna ušesa, zato smo hitro
odbrzeli ven.
Arashiyama, bambusov gozd
Reka Ōi
Most Togetsukyō
Kinkaku-ji
ali tempelj zlatega paviljona privalači veliko število obiskovalcev.
Zgodovina paviljona sega v leto 1397. Leta 1950 je bil požgan do tal
zaradi neprištevnega meniha. Kopijo izvirnika so zgradili leta 1955.
Zvečer smo obiskali še lokalno trgovino. Sadje je na Japonskem nasploh drago. 133 JPY = 1 EUR
