Na obcestnem počivališču, kjer znak opozarja, da strupene kače in insekti živijo na tem področju.
Pogled iz razgledne točke, nekje v bližini ceste.
Sedona. Tukaj smo si vzeli malo več časa in pohajkovali po peš poteh. Opozorilo, da se je potrebno držati poti, v nasprotnem primeru lahko uničiš rastline in živalice.
No, pa se vidi rdeča površina skale.
Cesta, ki nas je pripeljala iz Phoenixa.
Informativna tabla v Oak Creek Canyonu in na spodnji sliki most čez kanjon.
Na dnu kanjona se je videlo kar nekaj velikih kosov odlomljenih skal.
Coconino National Forest.
Vijugasta cesta, ki nas je vodila preko Coconina.
Razvoj kanjona skozi zgodovino.
V ozadju, levo od ceste, niso gore ampak...
...krater, ki je nastal ob padcu meteorita. Torej smo sedaj v Flagstaffu, točneje v Arizona Meteor Crater centru. Več informacij na to temo najdete tukaj.
S prihodom smo imeli srečo, saj smo ujeli zadnjo, nekaj sto metrov dolgo, vodeno turo, ki je vodila ob samem kraterju.
Pogled na cesto, ki vodi do kraterja.
Za vodiča pa smo dobili zelo simpatičnega, zgovornega in malo odštekanega Eduarda. Bi ga lahko poimenoval kar pajac, sam se je na svoj račun kar veliko šalil. Človek, ki res zna povedati zelo zanimive informacije na šaljiv način.
Tukaj je nekoč stala hiša, ki je bila zaradi požara totalno uničena in od takrat neobnovljena.
Na pobočje naj bi se zmestilo več kot dva milijona ljudi (cela Slovenija) ter, mislim da imam prav, 20 nogometnih igrišč na samem dnu.
Na dnu pa je eden od jaškov, ki se jih lahko najde na območju kraterja. Tu stoji tudi silhueta astronavta, ki ga je postavila NASA, kjer so astronavti v preteklosti imeli priprave na misije oz. učne ure z geologije pred odhodom na Luno.
V razstavnih prostorih. Eden od meteoritov, ki je padel na Poljsko.
Po kraterju pa smo odbrzeli proti Grand Canyonu, kamor smo prišli v poznih urah, ko je večina ljudi že spala. Več v naslednji objavi.
