nedelja, 21. februar 2010

ZDA, 28. dan. San Francisco

Petek, naš zadnji dan na zahodnem delu ZDA. Lepe stvari hitro minejo. Prehitro. San Franciso je znal popestriti naš konec popotovanja.
Navsezgodaj smo se ponovno zapeljali na razgledno točko Twin Peaks, saj smo hoteli San Francisco videti tudi v dnevni svetlobi. Ljudi je tako ponoči kot podnevi na tem vrhu kar veliko.


Prekrasen pogled na mesto.




Alcatraz v mistični meglici.


"Zlati" most.


Mission Dolores Basilica je v Kaliforniji najstarejša stavba, ki je svoj prvotni videz ohranila vse do današnjih dni in hkrati najstarejša zgradba v San Franciscu.






"Talking to me?!"




Ne smetite!






Ponovno na Lombard Street. Tokrat, tako kot Twin Peaks, podnevi.




Ulica je zelo lepo urejena, veliko je zelenja in rož.
Le zakaj si morajo Američani vse otežiti, ulico bi lahko naredili brez ovinkov.


Avtomobili se peljejo en za drugim.


Cik cak navzdol.


V glavnem so to turisti, saj se je iz skoraj vsakega avta videlo kakšen fotoaparat.










Valobran na pomolu 39. Ladja S.S. Jeremiah O'Brien z Golden Gate Bridge v ozadju.


Morski levi podnevi. Koliko sem jih preštel sem omenil v poprejšnjem zapisu.


Ni potrebno omenjati, da so morski levi atrakcija turistov.


Galeb v nizkem preletu.




V 24ih dneh smo prevozili 3927,7 milj, kar znaša 6321 kilometrov. Avto nam je dobro služil. Za štiri osebe je definitivno potrebno vzeti zelo prostoren avto. V njem se lahko prevaža skoraj neomejeno količino prtljage in kar je zelo pomembno na poti, tudi veliko galonov vode v plastenkah.


Let proti New Yorku je bil v poznih večernih urah, tako da nam nočnih pogledov iz letala ni manjkalo. Napočil je čas na spanje.

torek, 16. februar 2010

ZDA, 27. dan. San Francisco


Za začetek hišice na vodi. Slika je nastala med vožnjo čez viadukt v zgodnji jutranji uri pred obiskom najbolj znanega otoka tod naokoli.

Dan obsijan s soncem ter občasnim deževjem se je tako začel s plovbo proti otoku, na katerem stoji zloglasni zapor Alcatraz, nepremagljiva utrdba. Na začetku je to res bila nekakšna utrdba, ki je varovala zaliv San Francisca pred morebitnim vdorom sovražnika z odprtega morja. Na vseh straneh so bili postavljeni topovi, ki bi onesposobili sovražno ladjevje. A do tega ni prišlo, zato so to utrdbo spremenili v zapor za najbolj nevarne zločince v državi. Zapor je deloval do leta 1963, katerega so nato zaprli zaradi prevelikih stroškov. Med letoma 1969 in 1971 so otok okupirali ameriški domorodci, ki so zahtevali vrnitev svoje zemlje, kasneje pa so ga odprli za obiskovalce.


Pristan oziroma pomol na Alcatrazu. Ta del naj bi bil tudi edini, kjer se da varno pristati s čolnom.


Eden od topov, ki varuje glavni vhod.


Rezervar, kjer je bila shranjena edina pitna voda. Trenutno ni v funkciji, nameravajo pa ga prenoviti in ponovno začeti z njegovo uporabo. Zaradi drage oskrbe so tudi sami proizvajali elektriko ter namesto sladke večinoma uporabljali slano morsko vodo.




Pazniška točka. Izgleda, da so tudi oni bili med ujetniki.


San Francisco se zdi tako blizu in kar verjeti ne moreš, da je bilo skoraj nemogoče priplavati na katerikoli del obale. Močni tokovi te odnesejo v smeri Golden Gate vrat, torej proti odprtemu morju in potem zaradi onemoglosti in podhladitve enostavno utoneš.


To so ostanki nekoč čudovite vile z najlepšim razgledom na SF in njegov zaliv.


Sprejemnica.




Dvorišče, kjer so zaporniki opravljali razne športne dejavnosti.


Pogled na glavni zapor. V tem kotu dvorišča se je igral mini bejzbol.


Zaporniške celice.


Najbolj znani zaporniki. Al Capone, Machine Gun, Doc, Creepy Karpis ...


Eden od vodičev, prostovoljcev, ki se je v prostem času ukvarjal s tem, ali so zaproniki v najbolj znanem in spetakularnem pobegu iz zapora uspeli priti na obalo oziroma ali so preživeli in kje bi lahko bili sedaj. Pobegli zaporniki so bili brata John in Clarence Anglin in Frank Lee Morris. Pri načrtovanju pobega je sodeloval tudi Allen Clayton West, a v času pobega ni sodeloval, ker se je med delanjem luknje v celici uštel in zadel ob cev, kar mu je vzelo še nekaj več časa, da si jo je razširil in nato se je odločil, da je bolje ostati. Govori se, da je to naredil načrtno, ker je želel postati znan kot oseba, ki si je pobeg izmislila. Preostalih treh niso nikoli našli. Več o tem pobegu lahko prebereš tukaj.


So trditve (dokazi), da naj bi jim uspelo (so bili odlični plavalci, ročno narejen splav in rešilni jopiči, list do mame z datumom po pobegu) in da jim ni uspelo (izredno hladna voda, plimovanje morja, do sedaj bi se pojavila kakšna knjiga s katero bi želeli zaslužiti denar). Mogoče se ne bo nikoli izvedelo ali jim je uspelo ali pa ne.


To je pogled v kuhinjo. V omarici za nože je bilo z barvo označeno, kateri nož kam paše. Vseeno so noži izginjali kar pogosto.


No pa smo spet malo na zraku. Golden Gate Bridge zavit v meglo.


Dom, v katerem je stanoval nadzornik z družino. Ta hiša ter še nekaj drugih, je bila uničena v požaru med 19 mesečno okupacijo prvotnih Američanov med novembrom 1969 ter junijem 1971. Bili so uspešni, saj so nazaj dobili svoje ozemlje ter pravice, ketere so zahtevali med okupacijo.
Nekatere druge apartmaje pa je po okupaciji uničila ameriška vlada.
Nekoč so otroke tukajšnjih zaposlenih vprašali, če jih ni strah živeti na otoku skupaj z najhujšimi zločinci. Odgovorili so, da ne, ker tukaj vsaj vejo, kje se ti zločinci nahajajo, medtem ko se na kopnem zločinci sprehajajo po celem mestu.


Svetilnik.


Pogled na paradno ploščad. Tu je bil prvotno greben, ampak so se odločili otok podaljšati in ga malo zravnati, zato so uporabili zapornike, ki so delo opravljali s krampi in lopatami ter z golimi rokami. Vidni so porušeni apartmaji, katere je uničila ameriška vlada po okupaciji domorodcev.




To je ena od celic z luknjo v zidu, katera je vodila do vzdrževalnega prostora za steno, kjer so bile cevi, ki so služile kot lestev, po kateri se je prišlo na streho (spodnja slika to lepo prikazuje). Sicer so bili pobegleži zelo spretni, naredili so namreč umetne glave. Zjutraj jih paznik ni moral "zbuditi", ko je stopil v celico in od blizu videl kaj se v resnici dogaja ... ja potem si lahko le mislimo, kakšen preplah je to moral biti.




Pazniška uniforma.


Stražni stolp.


Kot že rečeno, otok je bil zaradi predragega vzdrževanja zapora zapuščen in to so izkoristili indijanci, ki so otok kar nekaj časa okupirali. Sledi po njih so še vedno vidne, kot tale napis: Indijanci, pozdravljeni.


Tako pa Alcatraz izgleda od daleč. Na tej povezavi pa je slika otoka narejena iz zraka ter mapa.


Plavajoče smeti.




No pa smo med zavitimi ulicami. Zanimiva trikotna zgradba.




San Francisco Fire Department.


Masserati.


Ford Thunderbird.


Pontiac.


Na pomolu. V ozadju most Bay Bridge.




Slika na akvariju na najbolj znanem pomolu Pier 39 (Pomol 39).


... po opravljenih nakupih ...


Shell. Na vsakem koraku.




Atrakcija so morki levi, ki jjih je zelo veliko. Če se ne motim, sem jih naštel okoli 700 (približno število morskih levov lna plavajočo ploščad množeno s številom ploščadi).


Nočni razgled z zelo privlačne turistične točke, Twin Peaks. Ponoči je razgled na osvetljeno mesto in pristajajoče avione, ki so razporejeni drug za drugim, res zanimivo.