Grad Kamen

Nekoč mogočen, sedaj v koščku obnovljen, grad Kamen stoji nad Begunjami na Gorenjskem. Na grad smo prispeli s strani Bistrice pri Tržiču in nato po vijugasti cesti preko vasic Hudi Greben, Zadnja vas (tukaj se je porajalo vprašanje ali je res zadnja), Srednja vas, prispeli do Begunj, kjer se tu, na samem koncu Begunj, zavije desno in po nekaj sto metrih vožnje prispe do gradu. Po zelo kratkem obotovljanju ali je to prava pot, zadnji del makedamske poti namreč vodi preko privatnega zemljišča, smo vendarle prispeli do samega vznožja gradu. Že pogled na grad Kamen da misliti, da bo to zanimivo raziskovanje. Zanimivo je to, da pri samem vhodu po desni strani gradu še vedno nekdo tu živi. Odpravimo se torej v jasno označeno smer, ki pravi, da smo tukaj dobrodošli in da ogled poteka na lastno odgovornost. Grad je več ali manj podrt z izjemo obnovljenega stolpa na zahodni strani. Se pa lepo vidijo tlorisi in večji ostanki zidovja kjer so nekoč bile sobane. Prav tako se lahko s pomočjo lukenj v zidovju, kjer so bili zagozdeni prečni tramovi, ki so nudili oporo tlom, prešteje koliko je bilo nadstropij. Z malo domišljije si je lahko predstavljti, kako je grad nekoč izgledal. Sicer pa je skica, kako naj bi grad izgledal, čisto na koncu objave. Okolica je zelo zelena in mirna, ves čas pa je v ozadju slišati šumenje potoka, ki teče tik pod gradom.


Glavni vhod.


























Pogled na zahodni del. Zadaj je romanski obrambni stolp iz 12. stoletja.














Pogled na vzhodni del in obrambni jarek, dvižni most iz 14. stoletja.




Livada, ki se nahaja za gradom.











Zgodovino gradu sem si prebral na panoju, ki stoji v enem od obnovljenih prostorov. Dobesedni prepis besedila pravi:

Grad Kamen se v virih prvič omenja l. 1263, vendar naj bi ga že v 12. stoletju dali sezidati grofje Otrenburški. Ti so ustanovili tudi trg Radovljico, središče njihove radovljiške posesti pa je bil Lipniški grad na desnem bregu Save. Včasih mogočni grad je danes povsem porušen. Gradova Kamen (Stain) in Lipniški grad (Walenburg) sta varovala vstop v Radovljiško ravnino (Deželo), oziroma trgovsko pot, ki je vodila od severa preko Karavank naprej proti jugu.

Grad Kamen je bil dedina plemenitih Stainov, ki so bili sprva vazali Ortenburžanov. Po izumrtju Ortenburžanov (1418) je prišel grad v roke grofov Celjskih. J.V. Valvasor poroča, da se je prav v bližini gradu Kamen l .1428 pri padcu s konja ubil Herman III., sin Hermana II. in eden zadnjih Celjanov. Grad je tudi pod Celjani ostal dedina Stainov in sicer vse do l. 1442, ko ga je Ulrik II. Celjski prodal smledniškemu kastelanu Janezu Seebacherju. Njegova sinova sta l. 1459 prodala grad Andreju pl. Kreigu, od katerega ga je l. 1469 kupil Jurij pl. Lamberg, oskrbnik v Škofji Loki. Poslej je bil grad vseskozi v posesti Lambergov, tako da l. 1476 beležimo, da je cesar Friderik III. podelil posestvo kamen v fevd Frideriku jakobu pl. Lambergu. Najbolj znan pripadnik družine Lamberg je bil Gašper pl. Lamberg, odličen turnirski vitez in konec 15. stoletja vojaški maršal Kranjske. Gašper je menda zmagal kar na 85 viteških turnirjih in njegovo junaštvo opeva tudi ljudska pesem Pegam (Čeh) in Lambergar. J.V. Valvasor opisuje, da je bilo še konec 17. stoletja na steni ene izmed grajskih soban gradu Kamen videti naslikana dva konjenika v boju. Ta slika naj bi predstavljala prav boj gospod Lamberga s češkim velikanom. Motiv Pegama in Lambergarja je bil priljubljena tema slikarjev panjskih končnic, ki so na ogled v bližnjem Čebelarskem muzeju v Radovljici.

Najstarejšo sestavino gradu Kamen naj bi predstavljal lesen ali kamnit stolp kvadratnega tlorisa iz 12. stoletja. Stolpasti grad je bil postavljen nad trgovsko potjo, ki je skozi dolino Drage vodila na Koroško. Zavarovan je bil s strmimi prepadnimi stenami, na zahodni strani pa z v skalo vsekanim obrambnim jarkom. Čez jarek je bil speljan dvižni most, čigar kamniti ležaji so se nam ohranili do danes. v 13. stoletju je prvotni stolp zamenjal sedanji palacij z nekaterimi ohranjenimi polkrožno zaključenimi romanskimi oknskimi odprtinami. V času turških vojn so grad dodatno zavarovali z obzidji in stolpi ter mu dozidali (l. 1537) današnji osrednji trakt z lepim notranjim dvoriščem. Leta 1548 je grad dobil zadnje pomembnejše dopolnilo - stolp kvadratnega tlorisa na zahodni strani grajskega pomola. Zelo zanimiv in izviren je skrivni izhod, ki je bil zrejen v eni izmed niš v nadstropju. To je bil le 10 centimetrov debel zid, ki so ga v nevarnosti z lahkoto prebili in se rešili na varno.

Grad Kamen so opustili v prvi polovici 18. stoletja. Leta 1740 so v Begunjah zidali novo farno cerkev in takrat so z grajskih streh sneli opeko, ki so si jo vaščani podajali iz rok v roke v dolgi sklenjeni vrsti, ki se je od gradu raztezala vse do cerkvenega stavbišča.

Z izgubo strešne kritine se je začelo intenzivno propadanje gradu Kamen, katerega vlogo je prevzela graščina Katzenstein v Begunjah. V omenjeni graščini se danes nahaja Psihiatrična bolnica in Muzej talcev. Propadanje gradu Kamen je bilo zaustavljeno l. 1959, ko so se pričela spomeniškovarstvena dela, ki skušajo tej imenitni stavbi vrniti vsaj delček nekdanje podobe.

MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE


Risbarija gradu Kamen (avtor neznan).

Starodobniki

Slike so nastale na poljsko-slovaški meji. Tu sem se ustavil pred trgovinico z namenom nakupa slovaške vinjete in ravno ob tem času, so v hrib začeli riniti starodobniki. S slikanjem začel malo prepozno, tako da je nekaj avtomobilov ušlo nefotografiranih, ker si na začetku nisem mislil, da jih bo toliko. Nekatere slike so žal slabše kakovosti, slikanje je oviral tudi dež.