četrtek, 21. januar 2010

ZDA, 25. dan. San Francisco

Torek, 13. oktober 2009.
Prvi dan v San Franciscu.
Naših slik na ta dan ne boste videli.
Zakaj ne? Ker nobene nismo naredili.

Bil je deževen dan. Eden izmed redkih na naši poti, če sploh lahko rečemo, da je med potjo deževalo, saj so bile večinoma samo kapljice. Ampak v San Franciscu ni bil navaden deževen dan. Nad mestom se je razbesnela tropska nevihta, kakšne prebivalci ne pomnijo že od leta 1962. Veter je pihal okoli 80 km/h, v enem dnevu pa je padlo skoraj 20% dežja, kolikor bi ga sicer v 1/5 leta.

Ni nam ostalo drugega, kot da ta dan prebijemo nekje na suhem. Izbrali smo večji nakupovalni center, katerega smo do večera spoznali že do potankosti.

Več o tej epski nevihti lahko prebereš na Rainfall records fall in epic storm.

sobota, 16. januar 2010

ZDA, 24. dan. Big Sur

Iz Seqoia National Park smo preko Visalie odrinili proti King City. Pot je ponovno vodila po zanimivo vijugasti cesti preko gorske verige in v King City smo prispeli v nočnih urah. Tokrat je imel naš Motel 6 tudi bazen, ki pa ga nismo izkoristili. Tudi sicer je ta veriga motelov dobro razvejana po različnih lokacijah v ZDA in vredno jo je izkoristiti, če le ni kakšne druge boljše opcije. King City je bil samo vmesna točka, tu nismo nič raziskovali. Zjutraj samo, kot mnogokrat do sedaj, poiskali Starbucks, se okrepili s čajem, kavo in jedačo ter odbrzeli proti začrtani točki na zemljevidu. Gremo v Big Sur. To ni mesto, to je priobalno območje, ki se razteza na 145 kilometrih obale. Razgledi z obale so čudoviti.


Motel 6, bazen.


Prvi postanek v Big Sur, za drevesom se skriva Tihi ocean.


Nekaj kilometrov naprej smo s ceste zagledali lep košček plaže in odločili smo se, da naredimo daljši postanek ter uživamo ob pogledu na morje in poslušamo razbijajoče se valove.












Pot v neznano.






Nekako se nismo morali odtrgati s tega mesta in tu smo sigurno imeli več kot uro dolgo zabavo z valovi. Voda za kopanje ni bila primerna zaradi prenizke temperature, je pa bos tek ob oceanu zabaven, če te le ne ujame in zmoči.




Na tem delu je tudi več znanih kamnitih mostov, ki so zgodovinskega pomena. Tale most se imenuje Rocky Creek Bridge in je bil zgrajen leta 1932.




Bixby Bridge, zgrajen leta 1932.






Waterfall house at Saddle Rock Ranch. Tu je nekoč stala vila s prečudovitim pogledom na McWay Falls.


Julia Pfeiffer Burns pa je najbolj znana oseba v tem priobalnem območju.


McWay Falls, 24 metrski padec potoka, ki se konča na peščeni plaži Tihega oceana. Plaža je zaprta za javnost.




Narodni park, katerega nismo raziskovali, ampak smo obiskali samo mlin, ki je čisto pri vhodu.


Pelton Wheel. Nekoč uporaben mlin, ki je proizvajal elektično energijo na potoku McWay Creek.




Le kdo si ne bi želel imeti tako postavljenih poštnih nabiralnikov s prečudovitim razgledom na ocean.




Big Sur Inn. Zanimivo malo prenočišče z restavracijo.







Kmalu smo odbrzeli proti severu. Do sedaj smo se skoraj ves čas peljali proti jugu. Nekako slučajno smo se ustavili v zanimivem, dokaj dragem bi lahko rekel, mestecu Carmel. Spodaj je nekaj zanimivih fotografij.


















Tako, to je bilo nakako vse na ta dan. Proti večeru smo se odpravili proti naši zadnji destinaciji tukaj na zahodu, San Franciscu.