ponedeljek, 22. februar 2010

ZDA, 29.-31. dan. New York

Naslednje jutro, na vzhodni obali, ponovno v New Yorku.



Pogled na vzhodno obalo in Atlantski ocean. Malo je manjkalo in videli bi sončni vzhod iz letala. Pristali smo malce prehitro.


Sprehod ob reki Hudson. Kot da nam hoje še ni bilo dovolj.












Kadeče se New Yorško podzemlje.


Izgubljen v velikem mestu.


Times Square, poln ljudi. To nas je presenetilo. Slab mesec nazaj je bilo tukaj občutno malo ljudi, sedaj pa se je zgodil nek mali bum. Ljudi je bilo toliko, da se je kar težko hodilo.


V New Yorku pešci le redko čakajo na zeleno luč, razen turistov. Kmalu smo ugotovili, da če je prazna cesta, greš lahko kar čez, kljub npr. policajem v bližini. (Za morebitne kazni ne odgovarjam).


Steklena nebotičnika.


Iz katere nanizanke je ta restavracija? Kdo ve?




Trgovina z rabljenimi knjigami. Našlo se je veliko zanimivih knjig. Praznih rok iz te bukvarne vsekakor nismo odšli.





Naši zadnji trije dnevi v New Yorku so zelo hitro minili. Tudi za kaj več fotografij ni bilo časa. Bili smo tudi že zelo utrujeni. Mesec napornega potovanja, neprespanih noči ... samo še čakali smo, da se pravočasno vkrcamo.


Najbolj neprijeten del je bil vedno takrat, ko je bilo porebno prenašati vso to prtljago.


Naše letalo ...


... 5 ur smo poizkušali prespati na praškem letališču ...


... mogoče se ni spalo ravno najbolje ...




... ter nato znova odletimo v Krakov, kjer se je naše potovanje začelo in tako tudi končalo.


Konec.

nedelja, 21. februar 2010

ZDA, 28. dan. San Francisco

Petek, naš zadnji dan na zahodnem delu ZDA. Lepe stvari hitro minejo. Prehitro. San Franciso je znal popestriti naš konec popotovanja.
Navsezgodaj smo se ponovno zapeljali na razgledno točko Twin Peaks, saj smo hoteli San Francisco videti tudi v dnevni svetlobi. Ljudi je tako ponoči kot podnevi na tem vrhu kar veliko.


Prekrasen pogled na mesto.




Alcatraz v mistični meglici.


"Zlati" most.


Mission Dolores Basilica je v Kaliforniji najstarejša stavba, ki je svoj prvotni videz ohranila vse do današnjih dni in hkrati najstarejša zgradba v San Franciscu.






"Talking to me?!"




Ne smetite!






Ponovno na Lombard Street. Tokrat, tako kot Twin Peaks, podnevi.




Ulica je zelo lepo urejena, veliko je zelenja in rož.
Le zakaj si morajo Američani vse otežiti, ulico bi lahko naredili brez ovinkov.


Avtomobili se peljejo en za drugim.


Cik cak navzdol.


V glavnem so to turisti, saj se je iz skoraj vsakega avta videlo kakšen fotoaparat.










Valobran na pomolu 39. Ladja S.S. Jeremiah O'Brien z Golden Gate Bridge v ozadju.


Morski levi podnevi. Koliko sem jih preštel sem omenil v poprejšnjem zapisu.


Ni potrebno omenjati, da so morski levi atrakcija turistov.


Galeb v nizkem preletu.




V 24ih dneh smo prevozili 3927,7 milj, kar znaša 6321 kilometrov. Avto nam je dobro služil. Za štiri osebe je definitivno potrebno vzeti zelo prostoren avto. V njem se lahko prevaža skoraj neomejeno količino prtljage in kar je zelo pomembno na poti, tudi veliko galonov vode v plastenkah.


Let proti New Yorku je bil v poznih večernih urah, tako da nam nočnih pogledov iz letala ni manjkalo. Napočil je čas na spanje.