Petkovo jutro (2.10.2009) je bilo hladno, vendar se je sonce vztrajno vzpenjalo po nebu in kaj kmalu so skozi veje poisjali žarki in začeli razgrevati hladno zemljo.
Zajtrk.

Na asfaltni poti nas je pozdravila tarantela.

Mapa našega, severnega dela kampinga.

Prvi pogled na veliki kanjon.

Kako so ljudje majhni.






V osrčju kanjona teče reka Kolorado.

Pogledi iz raznih razglednih toč so bili res fascinantni.
Sončni zahod. Ogled sončnega zahoda je obvezni del, ki se ga ne sme izpustiti. Vozniki brezplačnih avtobusov in pa rangerji so ves čas omenjali in opominjali, da je sončni zahod nekaj najlepšega v parku. Stene kanjona se takrat obarvajo v odtenke zahajajočega sonca in sence skal se razpotegnejo do neskončnosti.Res je bilo tako. Ljudi, ki so to občudovali, je bilo zelo veliko, vendar ni bilo večjega problema pri povratni vožnji z avtobusom, saj je za vse to zelo poskrbljeno in velika množica ljudi se hitro razprši na vse smeri parka.
Po sončnem zahodu smo v trgovini naredili malo večje nakupe, da smo lahko dobro jedli, ko smo si naredili veliki grill.
Ni komentarjev:
Objavite komentar